Vincenc Draksler

Vincenc Draksler: »Najbolj sem srečen, kadar  lahko pomagam sočloveku v stiski, zlasti mladim!«

Gospod Vincenc Draksler se je rodil v Kranju in odraščal v številni dvanajstčlanski družini. Že od malih nog je kazal izjemno nadarjenost za umetnost, zato se je kasneje zaposlil kot filmski ustvarjalec. Leta 1958 ga je pot odpeljala v Nemčijo, danes pa živi v Švici, v mestu Kreuzlingen ob Bodenskem jezeru. Je zanesljiv, odgovoren, predvsem pa velik človekoljub, zaradi katerih je svet lepši. Sam pravi, da nikoli ni pozabil rodne Slovenije, zato se zelo rad vrača v svojo domovino. Na enem izmed obiskov nam je tudi zaupal svojo življenjsko zgodbo.

 

Pozdravljeni gospod Draksler. Lahko za začetek našim obiskovalcem na kratko zaupate svojo zanimivo zgodbo, ki vas je odpeljala iz rodnega Kranja v tujino?

»Moja zgodba je res zanimiva. V svoji mladosti sem spoznal čudovito žensko, s katero sva se kmalu tudi poročila. Ker pa je moja ljubezen prihajala iz Berlina v Nemčiji, se je glede na različnost okolja, v katerem sva živela prej, pokazalo kar nekaj ovir. V tistem času sem bil zaposlen kot perspektivni filmski ustvarjalec, zato so mi ponudili službo tudi v rodnem mestu moje žene, s katero sva se potem leta 1958 preselila v glavno mesto tedanje Zvezne republike Nemčije. Ampak če danes pogledam nazaj, lahko trdim, da je bila predvsem ljubezen tista, ki me je pripeljala v tujino.«

 

Kako gledate danes na Slovenijo ter svoj rodni kraj? Se pogosto vračate v domovino?

»Seveda se je treba zavedati, da so bili časi, ko sem iz Slovenije odšel v tujino, povsem drugačni od današnjih. Rodno Slovenijo že dolga leta obiskujem vsaj dvakrat letno in vsakič znova me navduši spoznanje, da je viden napredek v vseh pogledih. Še posebej v času od osamosvojitve Slovenije dalje je zelo opazen gospodarski razvoj, infrastrukturna ureditev, odprtost in prijaznost ljudi itd. Vsak obisk pa še posebej izkoristim za trenutek v lepotah narave, ki jih ponuja prelepa Slovenija.«

 

Širša javnost vas pozna predvsem kot človeka, ki ima posluh za ljudi v stiski. Kdaj se pravzaprav v človeku prelomi in si reče: »Naredil bom nekaj izjemnega za soljudi!«?

»Verjetno sem nekoliko bolj izrazit socialni čut pridobil že v otroštvu, saj sem odraščal v dvanajstčlanski družini. Tudi časi kmalu po drugi svetovni vojni so bili nadvse težki in preživeli smo lahko le z marljivim in vestnim delom, predvsem pa z upanjem in pripravljenostjo pomagati sočloveku v stiski. V svojem življenju sem prepotoval tudi ogromno sveta in na poti doživel ogromno lepih in veselih trenutkov, nemalokrat pa tudi videl izjemno pomanjkanje, revščino in lakoto. Ko sem videl otroke v Afriki, se je nekako utrnila zamisel, da želim po svojih najboljših močeh prispevati k reševanju težav tistih, ki so pomoči najbolj potrebni. Kaj kmalu zatem smo na pobudo g. Bogataja, tedanjega župana Mestne občine Kranj,, ustanovili fundacijo za odvisnike, ki nosi moje ime, in izjemno me veseli, da je danes fundacija močna in prepoznavna organizacija, ki prisluhne in pomaga sočloveku.«

 

Nam lahko zaupate nekaj svojih izkušenj, komu in na kakšen način ste že pomagali?

»Sami ste že omenili Fundacijo Vincenca Drakslerja za odvisnike, ki deluje na področju zdravljenja odvisnikov oziroma pomoči odvisnikom in njihovim svojcem. Naši programi preprečevanja odvisnosti potekajo vse od leta 2000 dalje. Odvisnikom nudimo finančno pomoč pri njihovem zdravljenju v komunah, ozdravljenim odvisnikom pomagamo pri šolanju in nastanitvi. Vzpostavljamo tudi reintegracijski center v Pristavi pri Tržiču, kjer bomo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Kranj namenjen izvajali program reintegracije ozdravljenih odvisnikov. V Švici pa drugače aktivno podpiram tudi raznovrstne programe boja proti okužbam z virusom HIV, zdravljenja rakavih obolenj otrok ter poškodb glave.«

 

S čim se poleg dobrodelne dejavnosti še ukvarjate?

»Sem upokojen, vendar še vedno precej aktiven na področju nepremičninske dejavnosti.«

 

Odvisnost od mamil je med slovensko mladino v precejšnjem porastu. Kako je z omenjeno problematiko v tujini?

»Sam sem v življenju obiskal že veliko različnih dežel in omeniti moram, da je problematika odvisnosti od mamil med mladimi prisotna in v porastu povsod po svetu. Na žalost očitno tudi Slovenija nj svetla izjema, vendar nikdar ne smemo pozabiti, da lahko pri reševanju omenjene problematike pomaga prav sleherni posameznik v družbi.«

 

Kako pa lahko po vašem mnenju pravzaprav vsak posameznik kot del družbe pripomore k reševanju omenjene problematike?

»V osnovi smo ljudje naravnani tako, da se nas nekaj dotakne šele takrat, ko je to neposredno povezano z nami ali pa z nam dragimi ljudmi. Življenje je včasih zelo nepredvidljivo in že jutri se lahko znajdemo v stiski tudi sami. Bodimo pripravljeni prisluhniti in pomagati ljudem v stiski že danes, kajti mogoče bo prav eden izmed njih jutri pomagal nam.«

 

Ste tudi aktivni udeleženec tradicionalnega Županovega teka, ki iz leta v leto privablja večje število udeležencev in donatorjev, katerih sredstva se namenijo reševanju problematike odvisnosti mladih od drog. Na kakšen način pa se najbolj pogosto zbirajo dobrodelna sredstva v tujini?

»Slovenski pregovor pravi, da se dober glas širi v deveto vas in ta rek res drži. Na svoj naslov prejemam raznovrstne prošnje ljudi za pomoč, največkrat kar v obliki že izpolnjenega plačilnega naloga za enkratno finančno pomoč.«

 

Kako najraje izkoristite svoj prosti čas?

»Prosti čas zelo rad preživljam v naravi, v jesenskem času se večkrat odpravim v gozd po gobe, občasno pa tudi veslam na bližnjem jezeru.«

 

Katere stvari vas naredijo srečnega?

»Kadar lahko pomagam sočloveku v stiski.«

 

Katero lastnost najbolj cenite pri človeku?

»Veliko jih je, izpostavil pa bi iskrenost, zanesljivost in odgovornost do sebe in družbe.«

 

Kaj bi sporočili za zaključek vsem obiskovalcem spletnega portala?

»Kadar potrebujete pomoč, zaupajte to ljudem okoli sebe, in kadar lahko pomagate, storite to z iskrenimi nameni. Prav zaradi tega je življenje lahko še veliko lepše.«

 

Gospodu Drakslerju se najlepše zahvaljujem za prijeten pogovor in mu želim obilo zdravja in nadaljnjih uspehov!